Sledenje razvoja kmetijske suše

V zadnjem desetletju se je v Sloveniji povečalo število let s kmetijsko sušo, ki dosega razsežnosti naravne nesreče. To je povzročilo večje izpade pridelka in gospodarske škode. Kmetijska suša je kompleksen pojav in v svetu ni enotnega kazalca za njeno spremljanje in ugotavljanje njene jakosti. V knjigi smo analizirali enostavne kazalce kmetijske suše (odklon padavin od dolgoletnega povprečja, standardiziran indeks padavin – SPI, meteorološka vodna bilanca). Razvili smo kompleksen kazalec kmetijske suše – dekadni indeks sušnega stresa (DISS), ki omogoča integracijo lastnosti tal, rastline in podnebja neke lokacije. Kazalec je razvit na osnovi modela vodne bilance IRRFIB. V raziskavi smo vzpostavili tristopenjski koncept za sledenje kmetijske suše v Sloveniji: od zgodnjega opozarjanja na kmetijsko sušo, do izdaje opozoril na prve znake kmetijske suše in alarmiranja različne stopnje sušnega stresa pri kmetijskih rastlinah. Tak koncept omogoča tako sledenje sušnega stresa v tekoči kmetijski pridelavi kot tudi klimatološke analize preteklih kmetijskih suš. Klasifikacija sušnega stresa na ravni rastline je eden najpomembnejših korakov pri analizi stanja kmetijske suše.